Zaščito digitalnih sistemov, podatkov in informacij pred kibernetskimi napadi se imenuje kibernetska varnost. V sodobnem digitalnem svetu kibernetski kriminalci izvajajo kibernetske napade na podjetja z izpopolnjenimi orodji. Kibernetski napadi ciljajo na osebne računalnike, računalniška omrežja, informacijsko infrastrukturo in informacijske sisteme podjetij. Zato je zelo pomembno, da je podjetjem na voljo ustrezna kibernetska varnost, da preprečijo neželene vdore.

Različne vrste kibernetskih napadov in nevarnost trojanskih konjev

Obstaja različne vrste kibernetskih napadov, med katerimi je eden najpogostejših napadov s trojanskim konjem. Trojanski konj je običajno programsko orodje, ki se prenese v računalnik prikrito kot legitimna programska oprema. Ta vrsta napada se izvaja s socialnim inženiringom, pri katerem kibernetski napadalec skuša zlonamerno kodo skriti v legitimno programsko opremo in s svojo programsko opremo pridobiti dostop do sistema, kar lahko pomeni, da je kibernetska varnost ogrožena.

Trojanski konj je vrsta zlonamerne programske opreme, ki se običajno skriva v priponkah elektronskih sporočil ali datotekah, ki so na voljo za brezplačen prenos. Po prenosu zlonamerna koda izvede nalogo, za katero jo je napadalec zasnoval, na primer pridobiti dostop do sistemov podjetja, vohuniti za spletnimi dejavnostmi uporabnikov ali ukrasti občutljive podatke. Vendar pa obstajajo opozorilni znaki prisotnosti trojanskega konja, kot so nenadne spremembe nastavitev računalnika, zmanjšana zmogljivost in nenavadne dejavnosti. Najbolje je, da napravo preverite s programom za pregledovanje trojanskih konjev ali programsko opremo za odstranjevanje zlonamerne programske opreme za kibernetsko varnost in da je vedno pomembno, da je kibernetska varnost pravilno urejena, da napadalci ne bodo preprosto dobili dostop do sistemov.

Kibernetska varnost v digitalnem okolju

Kibernetska varnost je v današnjem povezanem digitalnem okolju izjemno pomembna, saj se kibernetski kriminalci poslužujejo izpopolnjenih orodij za izvajanje napadov na podjetja. Cilji njihovih napadov so usmerjeni na osebne računalnike, računalniška omrežja, informacijsko infrastrukturo in informacijske sisteme. Napad s križanjem spletnih strani (XSS) je še ena vrsta napada, ki zagotovo povzroči, da je kibernetska varnost ogrožena. Ta vrsta napada omogoča vnašanje skript na strani odjemalca v spletne aplikacije z uporabo pomanjkljivega preverjanja in pravilnega kodiranja uporabniškega vnosa. Skripte se izvajajo v brskalniku končnega uporabnika in lahko omogočijo različne napade, od kraje seje končnega uporabnika do spremljanja in spreminjanja vseh dejanj, ki jih ta izvaja na prizadeti spletni strani. To je mogoče vedno, kadar ni ustrezne potrditve uporabniškega vnosa na strani odjemalca ali strežnika. Zato je ključnega pomena, da so kibernetska varnost, varnostni sistemi ter preverjanje in pravilno kodiranje uporabniških vnosov vedno v ospredju, da se prepreči neželeni vdor in ohrani varnost digitalnega okolja.

Napad s križanjem spletnih strani (XSS)

Napad s križanjem spletnih strani (XSS) omogoča vnašanje skript, ki lahko spremenijo vsa dejanja uporabnika na prizadetem spletnem mestu, saj brskalnik ne ve, ali se lahko tej skripti zaupa. Skripte, ki se izvajajo na ta način, lahko dostopajo do piškotkov sej ter celo spreminjajo vsebino strani HTML. Ta vrsta napada se lahko pojavi trajno ali netrajno, odvisno od uporabljene vrste XSS. Najpogostejši nosilci napadov s križnim skriptnim pisanjem so obrazci za iskanje, forumi ali razdelki s komentarji.

Na prvi pogled se lahko zdi, da je napad relativno neškodljiv za spletno aplikacijo, vendar pa to ni res. S takim napadom lahko napadalec okuži brskalnik uporabnika, kar močno ogrozi kibernetsko varnost. Napadalec lahko spremeni dele spletne strani ali uporabnika preusmeri na drugo (potencialno zlonamerno) spletno stran, kar uporabnika odvrne od nadaljnje uporabe vaše spletne aplikacije. Zato je ključnega pomena, da se zaščitimo z ustreznimi varnostnimi mehanizmi, kot so preverjanje uporabniških vnosov ter ustrezno kodiranje in potrjevanje vhodnih podatkov.

Vrste napadov s križanjem spletnih strani (XSS) in njihove posledice

Napadi s križanjem spletnih strani (XSS) obstajajo v različnih oblikah, odvisno od tega, ali so zlonamerne skripte lahko vbrizgane na nepersistenten ali persistenten način, in glede na ranljivost, ki jo povzroči pomanjkljivo preverjanje uporabniških vnosov na strani odjemalca ali strežnika. Običajno ločimo tri glavne vrste napadov XSS. Shranjeni XSS (Stored XSS) – gre za obliko ranljivosti, kjer napadalec v aplikacijo vnese zlonamerno skripto, ki ostane trajno shranjena na spletnem strežniku. S tem lahko izvede različne napade na uporabnike spletnega mesta. Odbiti XSS (Reflected XSS) – gre za obliko ranljivosti, kjer se uporabniku neposredno prikaže nepreverjen vnos. Napadalec na primer pošlje uporabniku zlonamerno povezavo, ki vsebuje skripto. Ko uporabnik klikne na povezavo, se skripta izvede in lahko napade uporabnika ter pridobi dostop do njegovih občutljivih podatkov. XSS, ki temelji na DOM (DOM-based XSS) – gre za obliko ranljivosti, kjer napadalec izkoristi Document Object Model (DOM) spletnega mesta, da vbrizga zlonamerno skripto. DOM je vmesnik za spletne strani, ki programom omogoča branje in upravljanje vsebine, strukture in stilov strani.

Napad z zavrnitvijo storitve (DoS)

Napad z zavrnitvijo storitve (DoS) je ena od vrst napadov, ki lahko ogrozijo kibernetsko varnost. Namen DoS napada je onemogočiti delovanje stroja ali omrežja ter tako preprečiti dostop zakonitim uporabnikom. Napadi DoS se izvajajo tako, da ciljno omrežje preplavijo s prekomernim prometom ali mu posredujejo informacije, ki sprožijo okvaro. V obeh primerih napad DoS prikrajša zakonite uporabnike za storitev ali vir, ki so ga pričakovali.

Žrtve napadov DoS so pogosto ugledne organizacije, kot so bančna, trgovska in medijska podjetja ter vladne in trgovinske organizacije. Čeprav napadi DoS običajno ne povzročijo kraje ali izgube pomembnih informacij ali drugih sredstev, lahko žrtvam povzročijo veliko stroškov in časa pri odpravljanju posledic napada. Zato je ključnega pomena, da se organizacije zavarujejo pred napadi DoS ter da razvijejo ukrepe za obvladovanje posledic napada in izboljšanjem kibernetske varnosti.

Zlonamerna programska oprema

Zlonamerna programska oprema predstavlja krovni izraz, ki zajema vsako zlonamerno programsko kodo ali program, ki je škodljiv za računalniške sisteme. V primeru prisotnosti te vrste programske opreme je kibernetska varnost pod hudo preizkušnjo. Ponavadi to doseže tako, da prevzame delni nadzor nad delovanjem naprave, podobno kot virus gripa vpliva na normalno delovanje človeškega organizma.

Motivi za izdelavo zlonamerne programske opreme so različni. Cilj programske opreme je lahko oškodovati uporabnika, sabotirati njegovo sposobnost dela, dati politično izjavo ali preprosto pridobiti dobiček. Čeprav zlonamerna programska oprema ne more fizično poškodovati strojne in omrežne opreme, lahko ukrade, šifrira ali izbriše uporabnikove podatke, spremeni ali prevzame nadzor nad osnovnimi funkcijami računalnika ter sledi uporabnikovim računalniškim dejavnostim brez vednosti ali dovoljenja. Dva najpogostejša načina, po katerih zlonamerna programska oprema dostopa do računalniških sistemov, sta Internet in e-pošta. Uporabnik je v bistvu vedno ranljiv, ko je povezan s spletom.

Zlonamerna programska oprema in njene skrite poti v vašo napravo

Zlonamerna programska oprema se lahko pojavi na uporabnikovem računalniku, ko obišče okužena spletna mesta, si ogleda legitimna spletna mesta z zlonamernimi oglasi, prenese okužene datoteke, namesti programe ali aplikacije iz neznanih ponudnikov ter odpre zlonamerno prilogo po e-pošti (malspam) ali skoraj katerega koli drugega prenesenega spletnega vira v napravo brez ustreznega protivirusnega varnostnega programa.

Zlonamerne aplikacije se lahko skrivajo v videzu legitimnih aplikacij, zlasti če so prenesene iz nepreverjenih virov ali neuradnih spletnih mest. Pomembno je preveriti opozorilna sporočila pri nameščanju aplikacij, zlasti če te zahtevajo dostop do e-pošte ali drugih osebnih podatkov. Uporaba ustreznega protivirusnega varnostnega programa lahko pomaga pri odkrivanju in odstranjevanju zlonamerne programske opreme. Zlonamerna programska oprema je splošni izraz, ki se uporablja za označevanje vsakega programa ali kode, ki je namenjen škodovanju računalniškim sistemom. Prisotnost take programske opreme predstavlja veliko tveganje za varnost sistema. Zlonamerne aplikacije poskušajo vdreti v računalniške sisteme, omrežja, tablične računalnike, mobilne naprave in jih poškodovati ali onemogočiti. Običajno to dosežejo tako, da prevzamejo nadzor nad napravo, podobno kot virus gripa vpliva na človeške organe.