Alzheimerjeva bolezen je najpogostejša oblika demence, saj predstavlja vzrok za kar 60–80 % vseh primerov. Tukaj izveste več o tej bolezni.

Demenca je skupni izraz za bolezni, pri katerih prihaja do postopnega upada kognitivnih sposobnosti, to so spomin, razmišljanje, govor, orientacija, reševanje problemov, sposobnost presoje in vsakdanjih opravil. Ko te sposobnosti oslabijo do te mere, da ovirajo posameznika v njegovem vsakdanjem življenju, govorimo o demenci.

Čeprav se Alzheimerjeva bolezen najpogosteje pojavi po 65. letu starosti, ne gre za normalen del staranja. Gre za bolezenski proces, ki postopno napreduje in vodi do vse hujših kognitivnih motenj. Bolezen se lahko pojavi tudi v mlajših letih, v teh primerih pa je pogosto povezana z dednimi genetskimi spremembami.

Potek bolezni

Začne se z blagimi motnjami, običajno na področju kratkoročnega spomina, in počasi napreduje do hujših kognitivnih okvar, kot so izguba jezika, prepoznavanja, orientacije in na koncu tudi osnovnih telesnih funkcij, kot so požiranje ali gibanje.

Simptomi Alzheimerjeve bolezni

Najzgodnejši in najpogostejši simptom je motnja kratkoročnega spomina. Bolniki si težko zapomnijo nove informacije, pogosto postavljajo ista vprašanja in pozabljajo nedavne dogodke. Z napredovanjem bolezni se pojavijo še:

• zmedenost in dezorientacija,
• spremembe v razpoloženju in vedenju (npr. razdražljivost, tesnoba, apatija),
• težave z govorom in razumevanjem,
• blodnje, sumničavost,
• težave pri osnovnih opravilih (npr. oblačenje, hranjenje),
• postopna izguba samostojnosti.

Vsaka pozabljivost pa še vedno ni znak demence. Pri starejših ljudeh se pogosto pojavijo upočasnitev razmišljanja ali občasna pozabljivost, kar je normalen pojav staranja.

Kako bolniki občutijo stanje bolezni?

Pogosto se zgodi, da bolniki ne prepoznajo težav, ki jih opažajo njihovi bližnji. Zato je pomembno, da družinski člani in skrbniki ob prvih znakih čim prej poiščejo zdravniško pomoč. Zgodnja diagnoza je ključna za pravočasne ukrepe in pripomore k boljši kakovosti življenja.

Diagnozo Alzheimerjeve bolezni postavi specialist nevrolog s pomočjo kognitivnih testov, kliničnega pregleda in slikanja možganov (MRI). Na podlagi ugotovitev se določi ustrezna terapija